Prehransko društvo Blog

Disleksija pri otrocih

| 0 comments

Kar 5 do 15 odstotkov prebivalstva naj bi imelo disleksijo, kar pomeni približno 700milijonov ljudi po celem svetu. Všeč nam je pregovor, ki pravi, da je disleksija hkrati nadarjenost in pomanjkljivost. Gre za zmožnosti, ki pa lahko predstavljajo težave pri učenju branja in pisanja, ki jih imajo sicer povsem povprečno ali celo nadpovprečno umsko sposobni ljudje. Z disleksijo se lahko naučimo živeti, predvsem branje se lahko izboljša do popolnosti, večkrat pa ostanejo težave s pisanjem, pozornostjo, spominom, itd. Moramo pa poudariti, da ljudje z disleksijo pogosto izstopajo v pozitivnem smislu s svojo domišljijo, sposobnostjo reševanja problemov, divergentnim razmišljanjem, sposobnostjo vizualizacije, umetniškega razmišljanja, intucijo in še bi lahko naštevali.

Kdaj in kako lahko starši opazimo učne težave povezane z disleksijo pri svojih otrocih? O disleksiji lahko govorimo šele, ko je otrok v procesu opismenjevanja, vendar lahko določene probleme opazimo že v predšolskem obdobju. Take težave so recimo težave v iskanju rim, ter besed na določen glas, skromno razvite sposobnosti jezikovnega izražanja, slabše izgovarjanje določenih glasov, težko pomnenje novih besed, zamenjevanje zlogov, ima težave s pozornostjo in deluje kot da ne posluša, je neroden in ima težave z ritmom ter si težko zapomni pesmice in izštevanke.

Kasneje pa vidimo, da ima otrok težave v povezovanju glasov in črk, ter zaporedju zlogov, besede črkuje in črk ne zna povezati v celoto-besedo. Morda otrok ne razume prebranega, pri branju pa se izredno muči. Morda pri pisanju opazimo, da vidi napačno zaporedje črk, da si težko zapomni pravopisna pravila in da težko piše obsežnejša besedila. Značilno je, da v besedah izpušča črke, jih zamenjuje ali dodaja. Težko si zapomni abecedo, zaporedje dnevov v tednu in mesec v letu, slabo loči tudi prostorske pojme kot so levo in desni, spredaj in zadaj, zgoraj in spodaj.

Kako lahko pomagamo? Potrebno se je zavedati, da se je otrok z disleksijo sposoben naučiti snovi, le na drugačen način. Zato je pomembno, da se zavedamo, da naš otrok potrebuje drugačen pristop in da ni zgolj len ali, bog ne daj, celo neumen. Pomembno jih je spodbujati, saj je njihova samozavest izredno slaba, zato se izogibajo branju pred razredom, saj se sošolci iz njih norčujejo, sami sebi pa se zdijo neumni, čeprav se zelo trudijo. Ker se ne počutijo sposobne in sprejete, se čez čas morda popolnoma nehajo učiti, ter se izločijo iz družbe. Kažejo pa se lahko tudi psihosomatski problemi kot so glavoboli in bolečine v trebuhu.
Zato je otrokom z disleksijo potrebno pomagati, večja kot je intenzivnost težave, večjo pomoč potrebujejo. Težave je potrebno odkriti čimbolj zgodaj, da se lahko razvije kompenzacijske strategije, najpomembnejše pa je pri dislektikih večanje samopodobe, samozavesti in samozaupanja.

Leave a Reply

Required fields are marked *.