Prehransko društvo Blog

Kuhanje kot igra

| 0 comments

Kuhanja se otroci največkrat naučijo in se hkrati zanj tudi navdušijo ravno skozi igro. Sploh deklicam starši že zelo zgodaj kupijo malo kuhinjo s pripomočki, da se s prijateljicami lahko igrajo kako kuhajo čaj, pečejo pecivo in strežejo svojim gostom – plišastim igračkam. Dečki takšno darilo dobijo manj pogosto, kar pa nikakor ne pomeni, da imajo v svoji najbolj zgodnji fazi za takšna opravila kaj manj zanimanja.
Če opazujete svojega otroka boste kmalu videli, da mu samostojnost pomeni veliko. To, da lahko sam nese svoj krožnik na mizo, da si lahko sam izbere žlico ali vilico s katero bo jedel in ne nazadnje, da lahko sam pospravi krožnik, ko s hranjenjem konča – vse to otroku ne predstavlja obremenitve, temveč mu pomeni nagrado in igro.
Zakaj torej otroka tudi v samo kuhanje ne bi vključili na takšen način. Takrat ko imamo dovolj časa lahko otroka posadimo na dovolj visok stol za kuhinjski pult in pred njega postavimo sestavine, ki jih bo za pripravo obroka potreboval. Že precej hitro začnejo otroci pravilno dojemati navodila za pripravo hrane – mešanje sestavin, zlaganje na pladenj za pečenje ali pa polnjenje modelčkov je otroku zabavno, če mu le to tako predstavimo.
Takšne prijeme je še posebej primerno uporabiti pri otrocih, ki so neješči. Če jim bomo le dovolili, da nam pri pripravi obroka pomagajo jim bo uživanje hrane veliko bolj zanimivo. Ko otroku takšen obrok serviramo na krožnik lahko še posebej poudarimo, da je pri kuhanju večino dela opravil sam. Seveda bo otroka vsaj zanimalo kako mu je uspelo, če pa bomo starši še hvalili njegovo jed, bo kuhal in jedel še bolj z veseljem.
Kuhanje (http://www.chebeltza.com/igrace/domislijska-igra-1/kuhinje.html) nikakor ne sme biti prisila. Kakšen dan otrok za takšno vrsto sodelovanja preprosto ni zainteresiran in takrat ga v to nikoli ne silimo. S siljenjem bomo namreč dosegli ravno nasprotni učinek. Takrat, ko vidimo, da je otrok željan sodelovanja in pomoči pa to le izkoristimo, saj se kultura kuhanja in prehranjevanja začne že zelo zgodaj. Prav tako otroku s tem tudi privzgojimo, da hrana na krožnik ne pade sama od sebe, temveč se je zanjo potrebno potruditi. Le na takšen način bo otrok tudi cenil svoje obroke, saj bo le tako videl, da je vanje vloženega tudi precej truda.

Leave a Reply

Required fields are marked *.